 |
Začetki
-----------------------------------------------
Nekega lepega jutra v septembru leta 2005 je Oliver Vodeb v Sobotni prilogi Dela prebral intervju z Majo Hawlina. Maja je kak mesec pred tem naredila odmevno družbeno kampanjo Ciganček, ki je korenito razburkala javnost. V intervjuju je Maja razložila svoje videnje vloge družbenega komuniciranja ter jo umestila v kontekst svojega delovanja in razmišljanja. Oliverja je pritegnil naslov članka Lubenice - sladke kot prva ljubezen - ali komu mar moč brez značaja, pri čemer je tekst bral budno in z dozo nezaupljivosti, saj je kot pedagog in kritik medijev in komuniciranja j že vrsto let podrobno spremljal slovensko oglaševalsko sceno. Vse prevečkrat je naletel na oglaševalsko samozaverovanost in tudi posamezne, sicer redke, javne kritike obstoječega stanja so se ponavadi hitro izpele in pokazale, da gre za modno muho, ki so jo nekateri, predvsem le na ravni podobe, znali s pridom unovčevati. Blef ga je dolgočasil, poleg tega se mu je strokovno zdel zelo sporen. To branje se mu je zdelo drugačno. Pa je bilo res? Oliver je bil radoveden, pisal je Maji in ji predlagal srečanje.
Maja je poznala Oliverjeve projekte Memefest in Scream, pisemce je bilo ljubeznivo, a intenzivno, srečanje nujno. Na prvem sestanku sta odpirala bistvene teme njunega dela, jih obdelovala sistematično in počez, hitela s primerjanjem videnj in izkušenj, se opazovala, ocenjevala in preverjala. Drugo srečanje je bilo potrebno le za potrditev odločitve, da naredita skupen projekt . Od tod je vse steklo hitro.
Izrisala sta vizijo, ki bi združevala in izražala njuna skupna verovanja in hotenja ter se bogatila z njuno različnostjo: sociolog in psihologinja, Oliverjeva teorija in kritična praksa, z željo po še drugačnem udejanjanju, in Majine dolgoletne izkušnje, s potrebo po novih premislekih in resetiranju; dva svetova, ki naj bi skupaj delala, ustvarjala in se dopolnjevala, brala iste in različne knjige.
Pričetek šole, 1.september 2006, se jima je zdel v vseh pogledih odličen datum za začetek formalnega delovanja. Poleti sta zasnovala odmevno kampanjo "Antiterminal Silly Coffee cup collection", ki je bil tudi uradni "comming outŤ studia Poper. Zgoščenost in ostrina. Začimba in vrednota. Poper jima je postal še bolj blizu, ko jima je pri delu prišel v roke tekst Carla M. Cippole z naslovom Allegro ma non troppo. V knjižici sta objavljeni dve humorni razpravi: Vloga začimb (predvsem popra) v gospodarskem razvoju srednjega veka in Temeljni zakoni človeške neumnosti.
In evo. |
|
Naložite si Flash!
|
|
|
