“V teh dneh mineva deset let od začetka vojaške agresije na Irak. Obeleževanje obletnice večinoma neguje duha, v katerem je bila vojna pripravljena in začeta, v katerem se je odvijala in v katerem so jo razglasili za končano. Slovenija je v tej vojni sodelovala. Kot državljanov članice agresorskega zavezništva se nas zato tičejo tako vojna kot njene posledice./…....../
Če smemo gledati na našo vojno proti Iraku in bankirsko vojno proti večini prebivalstva kot na »nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«, se lahko vprašamo, za kako politiko gre. Ali jo imenujemo neokonservativno in/ali neoliberalno, je morda manj pomembno od tega, da prepoznamo in razumemo njen antiintelektualni naboj, da smo pozorni na intelektualno praznino, ki jo proizvaja in v katero nas vsrkava. Nasprotovanje taki politiki zahteva intelektualno delo in moč. Nečesa pa se lahko naučimo tudi pri Wohlstetterju in Wolfowitzu: učinkovitega organiziranja z dolgoročno postavljenimi pogumnimi cilji.” piše Tomaž Mastnak v Dnevnikovi kolumni 20.3. 2013.
V Studiu Poper smo bili med razmeroma redkimi, ki so od začetka opozarjali na visoko problematičnost sodelovanje Slovenije v vojni z Irakom. Izdelali smo medijsko kampanjo, ki je osvetljevala vso absurdnost in škodljivost take politike.
Več tukaj >
Srčno upamo, da bi bili danes odzivi prebujajoče se civilne družbe na take politične poteze Slovenije, povsem drugačni.
|