Izpred Moderne galerije se pobuda postavljanja skupnosti sneženih mož širi v druge kraje. V Sevnici so jih s pomočjo 25 litrov kuhanega vina, klobas , dobre volje in še česa v nekaj urah postavili kar 111- lepo krepkih in prijetno okroglih.

Nedaleč od berlinskega stanovanja Maruše Krese, ob robu malega lokalnega parka, s še manjšim otroškim igriščem, obvezno betonsko ping - pong mizo in nekaj gredicama vrtnic, je skulptura: kovinska miza z dvema stoloma, enim prevrnjenim. Zdi se kot da je nekdo pravkar zapustil svojo sobo in v silni naglici stol prevrnil. Obeležje hrani spomin na židovsko pesnico Nelly Sachs, ki je živela v bližnji hiši, dokler ni bila prisiljena na vrat na nos zbežati iz nacistične Nemčije. Človeka, ki gre mimo, vleče, da bi stol pobral in ga pristavil k mizi.

Večkrat sem sama ali z Marušo, ki mi je skulpturo pokazala, sedela v parku in opazovala mimoidoče; presenečeni sva bili, koliko se jih zaustavilo, krožilo okrog stolov, šlo že mimo, se obrnilo, vračalo. Enkrat sem prizor ugledala v dežju, z lužami pod mizo - kaka popolna osamljenost Nelly Sachs in občasno vseh naših življenj.

Vedno se mi je zdelo, od včeraj pa še bolj , da Maruša, ki se je v svojemu življenju in poeziji izogibala velikih besed, zamišljeno spada na bližnjo klopico.