Gauttari, Deleuze, Berardi: Subjektiviteta ne obstaja pred svojo lastno produkcijo. Da lahko razumemo družbeno rekompozicijo, se moramo navezovati na pojme želja, nezavednega in shizoanalize. Kako si lahko razlagamo, da so v neki dekadi, delavci v velikem delu sveta začeli peti iste pesmi? Kot vidno manifestacijo kompleksnega fenomena, kot velik vihar, ki se razširi nad cel ocean? Kako naj razumemo pojav 60ih, kaj jih je naredilo mogoče: katere sestavine, hrepenenja, pričakovanja, občutenja? Družbena vstaja, upor je manifestacija izredno zapletene arhitekture, v katerih so psihološki, imaginativni in nematerialni tokovi, ki strukturirajo vsakodnevno izkušnjo.
Kaj se pripravlja v teh dnevih, mesecih, v tem letu?
