RADI-AID, Africa for Norway, je briljantna kritika pristopov, ki so značilni za kampanje za dobrodelnost in pomoč "tretjemu" svetu, a tudi vsem drugim depriviligiranim skupinam.
In poziv k: - bolj etičnim in bolj spoštljivim pristopom - k obravnavi resničnih potreb in težav; dober namen in feel - good ne zadostujeta - k opremljenosti z boljšimi in celovitimi informacijami ter - k izogibanju stereotipizacije prejemnikov pomoči (in izogibanju nepotrebnih tragičnih, spektakelskih podob).
V letih, ki prihajajo, bomo gotovo priča novim izbruhom protestov. A stare metode upora ne delujejo več. Lahko se oklepamo receptov in “reševanj”, ki so jih ekonomski in finančni sektorji izsilili na račun družbene sreče, kulture in javnega dobrega; ali pa lahko oblikuje alternativo. Za Franca Biffa Berrardija se ta alternativa nahaja v razumevanju trenutne situacije kot nečesa, kar presega zgolj ekonomsko krizo: gre za krizo družbene imaginacije, ki jo lahko nagovorimo le s povsem novim jezikom in novimi podobami.
Pojma rasti in dolga sta poglavitni jezikovni sredstvi, s katerima finančni sektor manipulira z družbo. Čas je za klic po izčrpanosti in za upor proti kultu energije, na katerem sloni današnji prosto lebdeči ekonomski trg. Mnogi aktivistični misleci pozivajo, da uvedemo nepričakovano jezikovno politično orožje - poezijo.
Poezijo kot nesolventnost jezika, kot čutno rojstvo pomena in poželenja, kot nekaj česar ni mogoče zvesti na golo informacijo in z njo trgovati kot z valuto. Če naj imajo protesti, ki se zdaj divigujejo po vsem svetu, možnost da zavzamejo obliko in smer, potem revolucija ne bo niti miroljubna niti nasilna, temveč bo - jezikovna. Ali pa je sploh ne bo.
--------------------------------------------------------------
V soboto, 17.11.ob 11h bodo na Kongresnem trgu delavski protesti, ki se jim pridružujejo študenti, upokojenci, umetniki in še kdo. Tudi mi.
