Govoriti o tem, da se vrednote - osebne in družbene - v vseh ozirih radikalno spreminjajo/slabšajo, zveni neizogibno kot moraliziranje. Ko družboslovci objavljajo raziskave novih vrednostnih sistemov posameznikov, so njihove ugotovitve sprejete kot pretirane - preveč negativne, preveč zaskrbljene, preveč neživljenjske. Še posebej, kadar vzroke pripisujejo kulturi, ki jo širi neoliberalni trg, njegovi promociji tekmovalnosti, zakonov džungle in implicitni nesolidarnosti.

Kako je s tem v resnici, je pokazalo konkretno obnašanje ljudi v resnični situaciji - pri reševanju drugih in sebe v nesreči Coste Conkordije: morda se bleščeča in hkrati groteskna ladja (še) ni povsem potopila, gotovo pa so potonile marsikatere iluzije, ki jih gojimo o današnji družbi.

Dežulović je v svoji kolumni v Dnevniku naredil precizno in zgovorno primerjavo ravnanj/obnašanj ljudi v dveh skoraj identičnih situacijah (čista, malcene laboratorijska primerjava, saj so opazovane variable obnašanj izolirane, kot bi zahteval vsak resen znanstveni eksperiment), na Titanicu in na Costa Conkordiji. Med dogodkoma je le časovni razmik stotih let.