V središču Stare Gorice sta pred eno izmed cerkva, desno in levo od vhodnega portala, dve simetrični kamniti klopi. Na eni je že dolgo, jaz se ga spomnim vsaj tri, štiri leta, napis: ti amo / ljubim te. Ko obiščem očeta in se odpravim s kolesom na tržnico na italijansko stran (po pravo zmes zelišč za jajčno fritato), zapeljem tod mimo, da se prepričam, če je s klopco in ljubeznijo vse v redu. Zaenkrat sem navdušena nad mestnimi dušebrižniki, predvsem pa nad cerkvijo, ki je lastnik okoliških objektov, da jim ni prišlo na misel grafit izbrisati.

Tu pa tam me je zamikalo, da bi v mraku na drugo klop kaj dopisala. Na primer še slovenski, ljubim te ali morda rad/a te imam,a se bojim, da bi pomen preskočil iz finih čustev v nacionalna prerivanja. Potem me je zamikala mala prostorska intervencijska drama, na primer napis: NON TI AMO PIU (ne ljubim te več/ je t'aime ....moi non plus, kot sta nekoč vzdihovala poet in kantavtor Serge Gainsbourg in Jane Birkin. Tu bi bilo recimo zanimivo s kamero slediti, koliko ljudi se usede na eno, koliko na drugo klopco.

Trenutno mislim, da bi druga klopca morala odgovarjati prvi z: ANCHE IO/ tudi jaz.

Morda se napis še pojavi, ko bodo noči spet daljše.

Stuxnet: Anatomy of a Computer Virus

Namesto klasične uredniške naslovnice nas je sobotna edicija Dela na prvi strani nagovorila z belino in praznino ter pomenljivim vprašanjem: »Si predstavljate življenje brez DELA?«

Na sredi še ene velikopotezne beline je na naslednji strani sledil tekst: »Mi si ga ne, zato ga omogočamo tudi vam.« ter Simobilovo vabilo vrhunskim strokovnjakom k zaposlitvi v podjetju ter podpis Simobil- povej nekaj lepega.

Poglejmo, kako se /lahko/ sporočilo bere:
- najprej kot eksistenčno ali kot življensko-sstilsko vprašanje o življenju brez dela
- v naslednjem hipu kot promocija za časopis Delo s trditvijo, da si življenja brez le-tega ne moremo predstavljati, pri čemer se napis DELO izpiše v tipični Simobilovi zeleni barvi
- na naslednji strani pojasnilo, da se vpašanje nanaša na razpis za opravljanja visoko cenjenega dela v Simobilu
- če se gre v iskanju pomenov dlje, se pojavi vprašanje, ali je izbira dneva objave tega dvojnega celostranskega oglasa tik pred referendumom del oglasne strategije in so se avtorji želeli poigravati še z malim delom in s pokojninsko reformo.

Kakorkoli že: domnevam, da se je spročilo s svojim rokohitrskim večnivojskim kolažem pomenov zdelo vsem - njegovim avtorjem, vodstvu Simobila, v imenu katerega je bilo narejeno in ki ga je tudi plačalo ter uredništvu Dela ali vsaj njegovi marketinški službi - bistroumno in dobro.

Sicer ga ne bi objavili – ne v času, ko je ogromno ljudi izgubilo svoje delo ali se upravičeno boji zanj. Niti ne, ko mnogi mladi ne morejo priti do njega. Pa tudi ne, ko se mnogi drugi, ki so garali celo življenje, bojijo, da bodo priklenjeni k težkemu delu še nekaj let dlje.

Gre za še en sicer mini-primerek samonanašalnega oglaševalskega diskurza, ki neumestno, površno in bahaško kapitalizira aktualne družbene teme in je povsem neobčutljiv do kontekstov, do prostora in do mnogih ljudi, ki jih nagovarja.


PS: Tu, kot tudi pri zloglasnih referendumskih kampanjah, ne gre za nerazumevanje pristopov kot sta na primer "teaser" /vspodbujevalec radovednosti/ in viralni marketing ali pa kategorij: socialen, političen, komercialen marketing, niiti ne za postavljanje ogledal naciji ali celo za ugotavljanje njenega nerazvitega smisla za humor in samoironijo, kot nas mnogi skušajo v zadnjem času prepričati. Gre prvenstveno za najbolj občo človeško in družbeno občutljivost tvorcev sporočil/naročnikov/politikov/medijev, ki ne želijo razumeti, da profesionalno ni in ne sme biti ločeno od osebnega. Nadalje gre za zavedanje o učinkih svojega delovanja, prevzemanja (so)odgovornosti zanje in nenazadnje za spoštovanje in skrb za ohranjanje dostojanstva vseh vpletenih - tudi dostojanstva njih samih in družbe kot celote.