Črv, ni samo genialni priimek, Erwin je model, ki ustvarja umetnost s toliko inteligence, da je njegov humor celo resen. Tukaj intervju: za okus. Iam a big fan.

V vedno aktualni knjigi Psihopatologija vsakdanjega življenja je Freud že davnega leta 1901 opisoval vzroke in pomene lapsusov v govoru, pri pisanju, branju. Po njegovem ljudje pogosto nehote izrekamo misli, verovanja, želje, ki jih zavestno ne bi želeli povedati, včasih celo niti misliti ne.

Te dni v Delu berem: »Vlada je v državni zbor poslala tri zakone s področja trga dela, ki naj bi pripomogli uveljavitvi koncepta varne prožnosti: novelo zakona o delavnih razmerjih, o urejanju trga dela in o malem delu…..« V nadaljevanju Pahor izraža zadovoljstvo nad sprejemom paketa "dobrih" zakonov, ki drastično spreminjajo pravice delavcev, zmanjšujejo odpravnino, krajšajo odpovedne roke. V isti sapi poudarja, da je vlada v zadnjem letu »okrepila elemente socialne kohezivnosti« ter da v imenu le-te ni možno čakati na soglasja socialnih partnerjev, sindikatov ipd.

Berem in se ne strinjam z grobim in enostranskim posegom v delovno pravo. Pahorjeva spremljajoča razlaga je samozadovoljna in polna kontradikcij, a kar še posebej dotolče je, da je vlada ali pa kar njen predsednik (+ morda kak pr brihtnež) kunštno poimenovanla nov paket zakonov » koncept varne prožnosti«. Sloganovsko skropucalo, ki bi pristojalo kakemu japonskemu avtomobilu, je polno puhlosti in cinizma. Ali pa je morda vladi ušla misel, ki odkriva svoje bistvo in precizno sporoča delodajalcem: varno in prožno odpuščajte zaposlene?

Sodelujemo s skupino mladih, nadarjenih, resnih in razmišljujočih ustvarjalcev. Skupaj delamo projekt, ki vpleta ljudi, ki živijo na skrajnem družbenem robu ali celo preko njega. Iščemo načine, ki odpirajo poti k njihovim vsaj delnim reintegracijam in opolnomočenjem, hkrati pa želimo, da bi jih ljudje sprejemali bolj razumevajoče, naklonjeno in z več imaginacije. Tokom prvih tipajočih konceptualnih faz so se pojavila vprašanja: zakaj in kako ne ustvariti v prostoru, ki je prenasičen s podobami, besedami, mislimi, predmeti, še nove, prerivajoče se zamisli, sporočila, kako ne kričati in ne »smetiti«, v točki utrujenosti in zastoja pa tudi dvom, ali ima sploh smisel javno komunicirati te in druge teme.

Take misli nas tudi sicer občasno obiščejo v Popru, ki o sebi pravi, da dela stvari vidne.

Prebiram Junga in sreča me stavek: »Česar ne moremo videti in slišati, ne moremo poznati; česar ne poznamo, se bojimo; česar se bojimo, sovražimo; kar sovražimo, hočemo uničiti.«