avtor: Eilert Janssen /2008/

Gospoda, ali vas je volja slišati lepo zgodbo o ljubezni in smrti? Zgodbo o Tristanu in o kraljici Izoldi. Poslušajte, kako sta se s silno radostjo, z globoko bolečino ljubila, nato pa istega dne umrla, on zaradi nje, ona zaradi njega.

--------------------------------

Tako se začne Roman o Tristanu in Izoldi iz 12. stoletja. To je tisto stoletje, ko so iznašli zaljubljenost. Bil je to čas povzdigovanja skrivnosti in mistike, vere v duhovno ljubezen, a tudi rojstvo mita o prešuštvu, čas ko je včasih strast premagala pamet in zakonske okvire in je zavel razkol med viteško normo in osebnim izkustvom. Takrat so subverzivni trubadurji slavili popolen samoizraz, skoraj religiozno predanost ženskam, odkrito erotiko in nujno samoironijo. Skozi poezijo o ljubezni so skušali z etičnim profilom novega človeka preoblikovati vso družbo.

---------------------------------

Mnogo kasneje, v naših časih, smo iznašli Valentinovo, bonbonjero Je t'aime in Baci, čokolade Merci/hvala, ker si/, kartice s srčki in ljubezenska sms sporočila s popusti za naročniško razmerje.

---------------------------------

Janez Suhadolc in Peter Hawlina sta bratranca – oba trmasta, samosvoja, mnogokrat nemogoča, a tudi očarljiva in široko izobražena. Vsako leto, že več kot dvajset let, organizirata off Prešernovo proslavo z nagrajenci vred v predmestni gostilni Janežič na Pšati. Pride kdor hoče, a povabljeni so vsi, ljubitelji kulture, poezije, Prešerna, druženja in dobre domače hrane.

Po nemarnem sem zamudila uvodni avtorski dramulet obeh nosilcev dogodka + Marjana Paternostra, a še ujela čudovit nastop častnega gosta Mirka Mahniča. Devedesetletni profesor Mahnič je nedavno napisal knjigo Prešeren na Silbi. Z globino starosti in vehemenco profesionalnega ljubitelja je deklamiral in interpretiral Prešernovo poezijo, pomešano z vonjem borovcev in širino morja. Zaneseno, milo, kleno in izbrano je pripovedoval o njegovih ljubeznih, duhovnostih in dvoumnostih. Požel je velik srčen aplavz. V tekmovalnem delu je nastopil, kdor je hotel in hoteli so mnogi. Slišali smo pripoved o vrbi, Rozino Tišino, pogrošen vic, o skladatelju Zdravljice, ne mnogim znanemu Premrlu, o zgradbi soneta, o Prešernu v arabščini, 8 glasbenih interpretacij na tekst Zdravljice, lokalno avtorsko hvalnico gostilne pri Janežič' in še kaj. Glasovali smo vsi prisotni, zmagala je Darja Cjuha s za to priložnost skovano pesmijo. Skratka, kulture, aktivne udeleženosti, veselja, naklonjenosti in ocvrtih piščancev ni manjkalo.

Vprašanje je, kam bi Prešeren raje zavil ob svojem prazniku: v Gallusovo dvorano v Cankarjev dom ali v Petelinjo sobo v gostilno Janežič na Pšati?