Moški ujet dva dni v dvigalu sredi New Yorka. Tukaj prikaz njegove dogodivščine.

Rada prebiram sufijske zgodbe. Posebej na morju, na čolnu, ob ritmičnem ropotu dizelskega motorja. Preberem kratko zgodbo, dvignem pogled in se zazrem v morje. Vedno v pričakovanju, da ugledam delfina.

Ena, ljubših, po spominu : Mula Nasredin se pogovarja z dvema prijateljema, kaj bi si kdo želel, da bi o njemu govorili, ko bo ležal pred pogrebom v krsti. Prvi pravi: » Želim, da bi se me spominjali kot dobrega in srčnega človeka, ki je rad in vedno pomagal vsakomur.« Drugi: » O meni naj bi rekli, kako sem bil časten človek, resnicoljuben, pošten in pravičen. Vzgled vsem.« Nasredin se zamisli in naposled rekče: » Jaz bi najraje videl, da bi vzkliknili: 'Glej ga, premika se, saj je živ!' «

Naj vas spomnim: 2002 je Richard Florida objavil Vzpon kreativnega razreda, ki je postal takoj svetovna uspešnica. Knjiga je ameriška in bolj ekonomsko naravnana varianta koncepta kreativnega mesta, ki ga je v poznih 80 letih razvil Charles Laundry kot novo kreativno razvojno perspektivo mest. Na kratko filozofija kreativnih mest je bazirala na predpostavki, da je potrebno ljudem nuditi kreativne prostore, ki ustvarjajo pogoje za razmišljanje, planiranje in delovanje z več imaginacije in inovativnosti – predvsem za reševanje urbanih problemov vse od prometnih zagat, brezdomstva, varovanja otrok, vrtnarjenja do revitalizacij četrti ipd. Dodatna in pomembna predpostavka te teorije je, da »običajni ljudje lahko domislijo in realizirajo ne-običajne rešitve, če dobijo prave priložnosti«. Torej kreativnost ne prihaja samo iz strani umetnikov ali dizajnerjev, ampak od kogarkoli, ki živi, vidi in rešuje probleme na inventiven način, pa najsibo to poslovnež, socialni delavec, znanstvenik, študent….

Florida je idejo kreativnega mesta v duhu neoliberalnega kapitalizma razvijal dalje in vpeljal tri nove, med seboj prepletene koncepte: kreativni razred, kreativna ekonomija in pogoje, ki so potrebni, da mesto privabi kreativni razred. Njegove so zveneče formule : »talent, tehnologija, toleranca«, nujna prisotnosti boemov in homoseksualcev, predvsem pa dokazovanje, da je ekonomski razvoj mest v najtesnejši povezavi z življenskostilskimi dejavniki kot so toleranca, raznolikost prebivalstva, urbana infrastruktura in zabava – sem spadajo fensi kafiči, restavracije z različnimi svetovnimi kuhinjami, fitnes studiji, galerije ipd.. Za socialne inovacije za splošno dobro pri Floridi ni bilo več prostora niti zanimanja.

Florida se je hitro prijel doma in v svetu, mnoge mestne uprave so začele načrtovati dele mest, predvsem pa središča po njegovih teorijah, neredko neposredno pod njegovi osebno supervizijo. Mesta so med seboj pričela tekmovati v doseganju najrazličnejših kreativnih indeksov, postajala so scenografsko izpeljane verzije Floridinih vizij, staroselci in manj premožni so se bili pogosto prisiljeni izseljevati iz svojih domov, saj se je kreativnost kreativnih mest najpogosteje zožala na spolirane nepremičninske investicije, v katerih so za okras dobili prostor tudi 'umetnost in kultura'.

Milni mehurčki se ne stapljajo le na področju trdih financ- o malih in večjih zadregah Richarda Floride, ki je želel kreativnost po hitri in prazno estetizirani poti trajnostno pretvarjati v profit ter o njegovih najnovejših globinskih mislih, lahko beremo v priloženem, poučnem intervjuju. Želimo sil lahko le, da bi ga prebral tudi kak mestni načrtovalec (hm developer) Ljubljane.

'Why Richard Florida's honeymoon is over'

(((Kot obrobno kurioziteto in za analizo pripovedovanj predlagam zainteresiranim, da si ošvrknejo še uvodni del Floridove spletno stran - predvsem način, kako Florida vidi in predstavlja sebe. Po sloganovski samodefiniciji: Richard Florida - Avtor in Miselni Vodja (Author and Thought Leader) nadaljuje v tretji osebi: »Florida is one of the world’s leading public intellectuals on economic competitiveness, demographic trends, and cultural and technological innovation /…./.He is one of the world's most sought after speakers on global trends, economics, prosperity, competitiveness and growth. Combining in-depth analysis, cutting-edge trends, a fascinating personal story, and just a touch of self-deprecating humor, it’s no wonder Florida was recently named one of Esquire Magazine’s Best and Brightest…..«))).

Za potrebe seminarja na podiplomskem študiju na ALUO-vizualne komunikacije sem sestavil zbirko recikliranih grafičnih papirjev za različne tiskovine, dostopne na slovenskem trgu, s poudarkom na poporabniškem odpadnem papirju in z največjo vsebnostjo odpadnega papirja. To ni papir najvišjega kakovostnega razreda, t.i. butičen papir, temveč papir za višje naklade najrazličnejših tiskovin - revij, publikacij, brošur, časopisov. Vključil sem tudi nekaj pisarniških papirjev.

Na slovenski trg prihaja tudi papir ameriškega proizvajalca Mohawk paper, ki je poleg danske papirnice Dalum papir vodilna paprinica s skrbjo za okolje in trajnostni razvoj. Za slovenski trg ga je začel distribuirati Euro papier. Leta 2003 je Mohawk postal prva paprinica nasploh z 100% uporabo obnovljivega vira električne energije (vetrna energija) za upravljanje lastne proizvodnje. Leta 2007 so celo svoj vozni park opremili s pogonom na biogoriva. Poleg tega je Mohawk vodilno podjetje pri raziskavah in izboljšavah izdelovanja papirja iz odpadnega papirja. Bili so npr. prvi, ki so izdelali premazni papir iz poporabniškega recikliranega papirja. Mislim, da jim lahko podamo oznako »role model« papirnice za 21. stoletje.

Vnaprej se opravičujem, če sem kakega proizvajalca izpustil. Še vedno imamo prostor za komentarje, kjer je možno listo dopolniti. Ampak vseeno mislim, da lahko tak spisek pride komu zelo prav, zato ga tudi objavljam TUKAJ.