Ta vikend sem se končno znašel v Kopru, mojem rojstnem kraju. Super vreme, sončno, skoraj brez oblačka...In ob takih razmerah, če ni pav difuzne svetlobe...se v ozadju krajine izrišejo pobeljeni vršaci. Res imam rad ta prizor.

Takole sem stal in se razgledoval..skušal ugotoviti, kateri izmed teh špičk je Triglav, ko zagledam pred seboj gmoto železja, ki leze v moj kader z leve ritensko in se okorno preobrača v našem ozkem zalivu. Ufh, kaka banja. In nato jih zagledam še nekaj, že bolj proti Tržaškem zalivu. Madona, pa res jih je kar nekaj, teh lenih plovil.

Ujel sem zanimiv kader, ki še na vizualen način pove zgodbo, mogoče še boljše.

Med drugim je začela po spletu krožiti agitacija za podpis peticije proti izgradnji plinskih terminalov, ki so - po rusko ukrajinskih sporih - zopet postali mamljiva rešitev. Peticijo najdete tukaj.

Raje imam pogled v daljavo, kot goro smrdljivega in onesnažujočega železja, ki rine v kader!

Ko sem bila v Sarajevu sem opazila domiselno osveščevalno kampanjo, ki po celi Bosni in Hercegovini opozarja o pomenu varne vožnje. Glavni element kampanje z imenom »Pazi kako voziš!« so veliki jumbo plakati nameščeni po mestih ob glavnih cestah z napisi kot so: Uzrok ove nesreče je: »Prolazak kroz crveno!«, »Brza Vožnja!«, »Nedopušteno i rizično pretjecanje!« ipd. Pod vsak pano je postavljen razbit avtomobil, ki je imel totalko in deluje kot »inštalacija«, ki takoj pritegne pozornost, te šokira in pripravi do tega, da se zamisliš. V sklopu kampanje so predvajali radijske in TV spote, v šolah pa so s predavanji o pomembnosti varne vožnje nagovarjali mlade in bodoče voznike. Kampanja je prejela ogromno medijske pozornosti – tako v člankih citirajo svetovne statistike, da vsak dan v prometnih nesrečah po svetu strada več kot 3000 oseb, od tega 500 otrok. Kar pomeni, da vsakih 6 sekund nekdo umre ali postane invalid, medtem ko vsake 3 minute umre en otrok. Dober odziv na kampanjo je razviden iz številnih spletnih forumov, kjer posamezniki razpravljajo o kampanji, predvsem pa o svojih navadah, ko sedejo za volan.

Zanimiva stvar, ki jo je težko prezreti.

Razlika med fotografijo in grafičnim oblikovanjem v statičnem mediju je v tem, da fotografija predstavlja realnost bolj neposredno. Seveda je vprašanje o kakšni vrsti fotografije se pogovarjamo, a ne glede na žanr ima fotografija učinek, da tistega, ki jo gleda postavi v polje skupne imaginacije s tem, da je podoba – ker je odslikava realnega- relativno lahko povezljiva z našim življenjem. Z realnim mislim na »fizičnost« situacije, ki je fotografirana. Četudi je dejanje na fotografiji izredno in nenavadno si ga je mogoče predstavljati v realnem svetu. Prav v tem je hkrati tudi potencial fotografije: izrednost, brutalnost, nevidena lepota itd… ki jo prikaže določena fotografija je toliko bolj posebna, šokantna, intenzivna …itd, prav zaradi te družbenosti imaginacije, ki jo sproži fotografija.

V zadnjih dneh sem ponovno precej prebiral o fotografiji in na netu naletel na bizarno zgodbo o olimpijskem rekorderju- plavalcu Michaelu Phelpsu.

Plavalec, ki je osvojil največ zlatih medalj v zgodovini Olimpijskih iger in ki se osebno zavzema za strožje kontrole jemanja nedovoljenih substanc, je kot kaže fotografija, kadil marihuano. Fotografija je hitro zaokrožila svet, povzročila ogromen škandal in domnevno zgražanje deset tisočev nadobudnih mladih plavalcev, ki jim je Phelps vzor itd…

Phelps se je kmalu opravičil in priznal napako ter povedal, da se bo iz napake tudi naučil.

A v čem je resnično problem? Da je športnik njegovega formata skrenil na kriva pota, ker je kadil marihuano je precej komična misel. Prav tako, da bi ta fotografija vplivala na njegove oboževalce, ki bi ga začeli posnemati. A prav skrb za duh športa, zdravje mladine in moralne vrednote so bili največkrat napisani argumenti v medijski gonji proti Michalu Phelpsu.

Glavna težava so seveda sponzorji, Kellogs se je že odzval in ne bo podaljšal sponzorske pogodbe, ki plavalcu poteče konec tega februarja. Drugi sponzorji še razmišljajo in čakajo v katero smer se bo razvila moralna panika, ki so jo povzročili mediji. Pri skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev sponzorstev je to seveda resna stvar.

Bolj kot prikaz tega kak vpliv fotografija resnično ima, je ta fotografija dokaz vpliva, ki bi ga fotografija naj imela. Seveda s pomočjo umestitve v specifičen kontekst, v tem primeru v množične medije.

Zavedajoč tega, je Obamova sosošolka Lisa Jack med predsedniško kampanjo v sefu skrivala spodnjo fotografijo, ki jo je napravila, ko sta oba hodila na Occidental College. Obama sicer kadi cigareto, a kadi jo kot bi kadil joint.