Država je škrt umetniški mecen. Svobodni samostojni umetniški poklici so vse prej kot svobodni. V večini primerov so zamejeni z nesvobodo v smislu negotovega, občasnega projektnega dela in primeža finančne nezmožnosti. Prakticiranje umetnost, ki naj bi predstavljala največji privilegij in osebno izpolnitev, se prej kaže kot zablojena, neproduktivna dejavnost, ki ničemur ne koristi, še najmanj pa stanju na bančnem računu. In umetniški delovnih ne pozna vikendov in dopustov. V času množičnih odpuščanj je svobodnjakom prizanesen vsaj ta udarec – so že dolgo na »svobodi«.

Te dni je pri nas v studiu na obisku Zoe Romano. Italijanka iz Milana s katero skupaj vzpostavljamo nov Poprov mednarodni projekt. Tokrat se podajamo na področje mode. Trenutno razvijamo koncept celostnega modela odprtokodne blagovne znamke in njene implementacije. Če bo šlo vse po sreči se bomo naslednji dve leti ukvarjali s tem izredno zanimivim projektom.

Zoe je s fantom Alexom pred leti začela pomemben projekt Mayday. Po nekaj letih se ga je lani v večih evropskih mestih udeležilo več kot 50 000 ljudi!!!

Zoe pa ni le izredno ustvarjalna oseba in ena boljših komunikatork, ki smo jih srečali- je tudi izvrsta kuharica in mojstrica italijanske kuhinje. ;))

Še to- če se sprašujete kako sem uspel napraviti fotografijo s takšnim efektom : tistemu, ki ugane kuham večerje en cel teden.

Tole mi je pravkar poslal prijatelj sociolog Nikola Janović. Čudovit, poetičen opis koncepta svobodne kulture ustvarjanja. Hvala amigo!

Mojca, ki nam je poslala te slike iz prestolnice Vietnama pravi, da so ti oglasi vsepovsod. Lokalni taksisti zagotavljajo, da se nanje bojda nihče ne odzove. V to nisem čisto prepričan a, če ne drugega so grafično estetski. Zanimivo je to, da imajo neko standardizirano formo, čeprav se zdi, da niso na stenah, ki bi bile namenjene tovrstnemu oglaševanju. Hecno...

Ob prehodih v nova leta delamo različne obračune. Eden zame bolj zanimivih je pregled najbolj uporabljenih besed in novih skovank Laboratorija za korpus slovenskega jezika pri ZRC SAZU, ki se ukvarja z bogastvom in fleksibilnostjo slovenskega jezika.

Ker vse oz. vsakdo, o čemer oz. o komer teče beseda, obstoja na takšen ali drugačen način, glagol »biti« predstavlja 17 odstotkov vsega ubesedenega. V luči menedžerskih prevzemov in netransparentnih finančnih transakcij se je v slovenskem jeziku v preteklem letu precej pogosteje uporabljala beseda tajkun in se pojavljala v menda 27 izpeljankah, kot npr. tajkunizacija, potajkuniti, tajkunstvo ipd. Laični javnosti doslej nepoznani kvarki, hadronski trkalnik, pospeševalnik, Patrie in podobne družbeno-kontekstualne besede so zarisovale meje našega sveta v 2008.

V razpravah okoli zelo branega Schlinkovega Bralca pa sem odkrila tenkočutno in močno besedo »serendipity«, ki označuje srečna, naključna odkritja in verjetje, da bo vse še dobro. Lahko pa namesto v slovenščini trdo zveneče »serendipnosti«ostanemo kar pri dobri, stari intuiciji.

Za zaljubljene v jezik in tvorce sodobnih, relevantnih skovank je tu še zanimiva stran z neodvisnim izborom najboljših besed sicer v angleškem jeziku.