V zadnjem času je precej zanimanja medijev za naš studio in naše projekte. Tokrat je prišla k nam na obisk novinarka zanimivega in tudi za slovensko novinarstvo inovativnega spletnega medija vest.si, Nika Autor. Z Majo sva opisala naše poglede na komuniciranje in filozofijo studia in predstavila nekatere naše projekte. Sicer pa se na posnetkih vidi tudi ostalo ekipo in del naših prostorov kjer ustvarjamo. Prispevek se mi zdi dober pregled našega dela, škoda, da je posnetek malce slabše vizualne kakovosti, vendar pa je to estetika, ki nas odkar nam tovrstno novinarstvo omogoča tehnologija, spremlja vsak dan in še posebej na internetu. Tnx, Nika in Vest.si za vaše zanimanje. Nas veseli.

In kaj sem danes storila zanjo, za prihodnje generacije in nenazadnje zate in zase? Po stanovanju sem prižgala vsaj 3 luči, mogoče sem kakšno celo pustila goreti, dolgo sem se tuširala s toplo vodo in vsaj 2x izplaknila WC kotliček. Moj eko limit je že porabljen. No, vsaj javni prevoz sem uporabila za pot v službo.

Ekološko gledano so mesta z vso cestno in trgovsko infrastrukturo vred velika puščava. V kateri pa živi že skoraj polovica Zemljanov. Ta na sliki je iz Egipta (ne, nisem doplačala dodatka) in samo lepo izgleda, je pa zelo negostoljubna. Slovenija pa tako lepo zeleni te dni. Morda čez stoletje listavce zamenja mediteranska makija, če se prognoze o dvigu temperatur uresničijo. Hmm, bo takrat tudi dišalo po morju ali zgolj po smogu?

Pred nekaj tedni smo obnovili vhodno stran Poprovega weba in kot atmosfero uporabili spodnje tri fotografije. Ko sem fotografije posnel seveda nisem vedel, da bodo služile temu namenu, me pa to veseli in sedaj jih vidim še v drugi luči. Berem jih drugače kot prej, ko sem jih gledal doma za računalnikom.

So dokument čudovitih potovanj, delov življenja, ki so odpirala toliko novega in pomembnega.
Zgornja je bila posneta v magični iranski vasici Abyaneh.
Spodnja je bila posneta v taksiju, zadnjega večera na potovanju v Shirazu.
Tretja pa v zame najljubšem mestu: Avstralskem Brisbanu.

Neko popoldne, ko je bilo v studiu že malo bolj na "izi" me je Oliver razvedril z enim linkom na več kot zanimiv You Tube. odkril mi je svet bulgarskega Muzic Talent Showa. In znajde se na odru - pred komisijo, nič hudega sluteča mladenka, lično urejena in še celo dokaj zaverovana vase. Zapela naj bi pesem KEN LI! Ostalo je zgodovina...Nekaj milijonov ogledov...

Verjetno je že pol Slovenije videlo ta video. Neverjetno s kakšno hitrostjo in s kakšnim razpšenostjo lahko krožijo tovrstne vsebine. Pred cca dvema tednoma sva s kolegom pičila, oba na kolesih - po Ljubljani bolj v večernih urah in tam nekje okoli Prešerca nam je ušel tale prišrčni refren...keeeennnn liiiii, duuu bi du bii di duuu duuuu... Kar naenkrat se nam "priduša" še nekaj ženskih vokalov iz družbe, katero sva prehitevala....ambelivabol. Zanimiv je tudi ta dodatek, ki sem ga odkril nekaj ogledov kasneje v dobro znani rubriki na desni spodaj: Related videos - razvoj tega veličastnega fenomena.Vsak dan pa se pojavi še neka nova izpeljanka komada...v dance različici, country,...ni meja

A se da na tak svetovni “uspeh” sploh načrtno vplivati. Kaj moraš narediti, kaj se ti mora zgoditi, da postaneš You Tube zvezda? A je kak recept? Mogoče ga odkrijete na You Tube različici oskarjev…nominiranci so že objavljeni. And the Oscar goes to...mogoče ste naslednji vi:)