Prvi mednarodni "Stickeraward" je v parih letih zrasel v največji festival nalepk na svetu. Festivalska spletna stran baje predstavlja tudi največji arhiv teh krasnih medijev. O tekmovanjih na področju komuniciranja imam sicer precej slabo mnenje, zato se praviloma ne odzivam na povabila v žirije. Stickeraward pa je zame vsako leto izredno zanimiv, saj gre za neinstitucionalizirano medijsko produkcijo taktične narave, ki je v približno zadnjih petih letih izredno razširila svojo kreativno imaginacijo. Do letos. Ko sem letos ocenjeval dela sem ugotavljal, da je razen nekaj res izvrstnih, večina del slabih tako v konceptu kot v izvedbi. Razlog za to je najbrž v tem, da je street art postal še ena izmed prostočasnih rekreacij, ki jo veliko ljudi izvaja "za štos" in "na pol". Tisti virtuozi tovrstnega komuniciranja pa so se umaknili iz bolj množičnih scen. Vprašanje je kam?
Čez vikend sem naletela na ta video in prav rada bi videla tega talenta v živo, saj si res težko predstavljam, kako je možno proizvesti ves ta "sound" samo s flavto in glasom. Noro!
